LIKVIDACIJA DRUŽBE PO SKRAJŠANEM POSTOPKU

Podjetje v likvidaciji mora oddati računovodske izkaze na AJPES na zadnji dan pred začetkom postopka likvidacije in davčni obračun po stanju na dan pred izbrisom zavezanca iz sodnega registra.

Po določilih Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) lahko družba preneha po skrajšanem postopku brez likvidacije, če so družbeniki takšen sklep predlagali in če so istočasno sprejeli soglasno izjavo, da so poplačane vse obveznosti družbe, urejena vsa razmerja z delavci in da prevzemajo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe. Sklep o prenehanju se objavi tudi v Uradnem listu, na kar imajo upniki možnost ugovora. Upniki lahko uveljavljajo terjatve do družbenikov, ki so dali izjavo iz prejšnjega odstavka, v enem letu po objavi izbrisa družbe iz registra, pri čemer je treba vedeti, da so za obveznosti družbe družbeniki odgovorni solidarno z vsem svojim premoženjem. Premoženje družbe, ki ostane ob koncu likvidacije (denarna sredstva, terjatve, oprema, nepremičnine), se med družbenike razdeli skladno s sklepom, ki ga sprejmejo in notarsko overijo.

V času postopka likvidacije do končnega zaprtja družbe (izbrisa iz sodnega registra) ima podjetje še odprt transakcijski račun, iz katerega poravnava obveznosti nastale v tem obdobju, prav tako poravna vse davčne obveznosti (tudi na podlagi končnega obračuna davka od dohodkov pravnih oseb). Po izbrisu družbe pa zaprete tudi transakcijski račun, sredstva iz transakcijskega računa pa se nakažejo na tiste transakcijske račune oseb, ki so navedeni v sklepu o razdelitvi premoženja.

AJPES-u se predlagajo računovodski izkazi za namene javne objave in državne statistike, navodila za predložitev izkazov za gospodarske družbe najdete na njihovi spletni strani. Kot izhaja iz 20. člena Navodila o predložitvi letnih poročil in drugih podatkov gospodarskih družb, morajo družbe, nad katerimi se je začel postopek likvidacije, predložiti podatke iz letnih poročil v 3 mesecih po začetku tega postopka. Poroča se o podatkih iz bilance stanja po stanju na zadnji dan pred začetkom postopka likvidacije ter o podatkih iz izkaza poslovnega izida in iz izkaza bilančnega dobička oziroma bilančne izgube za obdobje od 1.1. do zadnjega dne pred začetkom postopka likvidacije v koledarskem letu. Poročanje torej izvedete za obdobje pred začetkom postopka likvidacije, za katero ste sestavili računovodske izkaze še po splošnih računovodskih standardih.

Davčni obračun DDPO se sestavi v skladu s Pravilnikom o davčnem obračunu davka od dohodkov pravnih oseb po stanju na dan pred izbrisom zavezanca iz sodnega registra, rok za predložitev je 30 dni od dneva izbrisa družbe iz registra. Davčnemu obračunu je potrebno priložiti tudi računovodsko poročilo po splošnih računovodskih standardih ter notarsko overjeno izjavo družbenikov o prevzemu obveznosti plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe. Kot določa 3. odstavek 369. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) se hkrati s predložitvijo davčnega obračuna plača tudi davčna obveznost, v kolikor pa bi imel zavezanec zahtevek za vračilo, se le-ta prav tako predloži skupaj z davčnim obračunom, v zahtevku pa je potrebno navesti tudi razmerja, koliko davka naj davčni organ kateremu od družbenikov tudi nakaže.

Poleg obračuna davka od dohodkov pravnih oseb (davčne bilance) pa mora družba sestaviti in predložiti tudi obračun davčnega odtegljaja, v katerega vključi skrite rezerve po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), ki so predmet obračuna davčnega odtegljaja v skladu s 70. členom in 74. členom ZDDPO-2 (ugotovitev dohodkov, podobnih dividendam). Če so družbeniki fizične osebe, je potrebno sestaviti davčno napoved za dosežen dobiček iz kapitala.

Ob prenehanju družbe je potrebno davčni register obvestiti, kje se hrani dokumentacija družbe, oziroma kdo od družbenikov (ali kdo drug) hrani dokumentacijo. Dokumentacijo je potrebno hraniti v rokih, kot jih določa 32. člen ZDavP-2 in kot določa ZGD-1.

Vir: https://www.findinfo.si